»Interniranci, ki so razorožili sovražnikovo vojsko na Rabu, svojim krvnikom niso sodili z maščevanjem, temveč številnim celo pomagali pri vrnitvi v matične domovine. Vse to se na prvi pogled zdi nepredstavljivo, a ko pogledamo z distance, se zavemo, da je največja zmaga človeka v tem, da je ta kljub vojnim grozotam zmožen prekiniti zlo razčlovečenja.«
Sorodne izjave
»Izpolnjujete obvezo, da boste spomin ohranili živ. Simbolično je, da se ta vrnitev dogaja ravno na 75. obletnico osvoboditve Auschwitza.«
»Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo.«
»Nekaj smo izgubili, česar ne moremo več dobiti nazaj. Ne manjka nam dogodek, manjka nekaj temeljnega. Tako na človeški ravni kot na ravni družbene usmeritve. Predvsem danes, ko je v celi Evropi vedno bolj čutiti nacionalistične težnje.«
»Na Rabu je umrla ena tretjina interniranih. Na italijanski strani namenoma brišejo ta del njihove preteklosti. To zanikovanje veliko pove o tem, kako se en cel narod še danes noče soočiti s svojimi dejanji.«
»Treba bi bilo odločno in brez zadržkov reči ne, to ne gre, to ni vredno ljudi. Dejanja, kakršnim smo priča v obeh vojnah, v državnem in mednarodnem pravu ne bi smela imeti nobenega opravičila.«
»On ta odlikovanje vzame, še posebej italijansko, ne vzame zase, ampak za vse, ki se niso vrnili iz taborišč, ki niso bili tako srečni kot on, in za vse, ki so trpeli v Gonarsu, na Rabu.«
»V času, ko se zdi, da je svet pozabil na nedavno preteklost, se dogaja na evropskih tleh, v Ukrajini, nova vojna, na svetu, v Palestini, genocid. Včeraj smo sledi Ljubljane slišali nezamisljivo – nacistične pozdrave iz ust mladih ljudi.«
Zgodovina izjav po mesecih in vlogah
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju
